Srečno 2025!
Makedonci prepoznajo vlogo zadrževalnikov pri prilagajanju podbnebnim spremembam
.
.
Inštitut za vode je na vabilo Makedonskih kolegov Univerze Cirila in Metoda iz Skopju in Makedonske inženirske zbornice, sodeloval na problemski konferenci »UPRAVLJANJE Z VODO IN HIDROTEHNIČNI IZZIVI« ter osvetlil dodano vrednost zadrževalnikov za prostor in njihovo vlogo v procesu prilagajanja podnebnim spremembam.
.
.
Konec oktobra se je Inštitut za vode odzval na vabilo Fakultete za gradbeništvo, Univerze Cirila in Metod iz Skopja ter Severno Makedonske inženirske zbornice in v okviru problemske konference »UPRAVLJANJE Z VODO IN HIDROTEHNIČNI IZZIVI«, ki je potekalo na Makedonski inženirski zbornici, pripravil predavanje z naslovom »Pregrade – dodana vrednost prostoru«.
Konferenco, ki so se je udeležili, vsi ključni akterji, ki vplivajo na upravljanje z vodami v Republiki Makedoniji je otvoril minister Trajan Dimkovski.
Republika Severna Makedonija je veliko siromašnejša z vodo kot Slovenija, kjer v goratih predelih zapade tudi preko 3000mm padavin letno. V Severni Makedoniji vlada submediteranska klima za katero so značilna vroča in sušna poletja in hladne zime. Srednja letna količina se v višjih predelih giblje med 1000 – 1500 mm, v nižjih predelih pa se srednje letna količina padavin giblje okrog 600 – 700 mm.
Suše in dolgotrajna obdobja brez padavin so v S. Makedoniji stalnica, ki ne vpliva zgolj na gospodarstvo in kmetijstvo, temveč otežuje tudi oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Od tod tudi izvira zelo visok nivo zavedanja, da je potrebno z vodo ravnati gospodarno in predvsem, da je nujna trajnostna raba vodnih virov, ki med drugim vključuje tudi zadrževanje vode (z namenom ustvarjanja rezerv za sušna obdobja) in večnamensko rabo zadrževalnikov.
Zaenkrat je voda še vedno edini naravni vir, ki ga ima Slovenija v »navideznem« izobilju, a prognoze kažejo, da se zaradi klimatskih sprememb stvari lahko korenito spremenijo in se bomo, po napovedi klimatologov znašli v podobni situaciji kot makedonski kolegi.
Predavanje strokovne sodelavke Nine Humar je izpostavilo sprejemljivost zadrževalnikov za naravno okolje. V Sloveniji le četrtina zadrževalnikov , ki so nastali zaradi izgradnje pregrad po izgradnji ni na naravo-varstvenem območju. Dodana vrednost zadrževalnikom iz leta v leto raste, še zlasti v luči klimatskih sprememb. Pregrade in zadrževalniki pogosto namreč ključno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ki omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh.
Poleg IzVRS so na posvetovanju sodelovali še Gradbena fakulteta iz Beograda (Srbija) , Univerza za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Sofije (Bolgarija), Univerza Osmangazi, Eskisehir (Turčija), Slovaška tehnična univerza iz Bratislave in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani.
Sl. 1. Pozdravni nagovor Ministra za kmetijstvo in vodno gospodarstvo g.Trajan Dimkovski
Sl.2. Pozdravni nagovor Ane Petrovske, državne sekretarke za življenjsko sredino, Vlade RN Makedonije
Sl. 3. Nagovor prof. Zlatka Srbinoskega, dekana Gradbene fakultete iz Skopja
Sl. 4. Nagovor prof. Mileta Dimitrovskega, predsednika Inženirske zbornice arhitekatov in inženirjev RS Makedonije
Sl. 5. Predavanje Inštituta za vode Republike Slovenije je bilo deležno velikega zanimanja
Sl.6. Večina velikih pregrad se nahaja v naravovarstvenih območjih (NATURA2000, Naravne vrednote, EPO itd.), na večini pregrad so ugodni pogoji nastali šele po izgradnji zadrževalnikov
Sl.7.: Zasnovo pregrad in zadrževalnikov je mogoče prilagoditi, da je bolj sprejemljiva za vrste. Ki živijo na vplivnem območju. Kaj pa bomo ščitili, ko zaradi hidroloških ektremov ne bo več vode?