Srečanje projektnih partnerjev projekta AQPLA na Dunaju
Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?
30. januarja je prenovljeno dvorano Državnega sveta otvoril posvet z naslovom »Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?«.
Na posvetu so strokovnjaki razpravljali o potrebah po vodi in možnostih, ki v luči klimatskih sprememb vse bolj jasno kažejo, da upravljanje vodotokov, ki temelji zgolj na ohranjanju zatečenih razmer, v prihodnje ne bo zadoščalo.
Učinkovita politika upravljanja z vodotoki brez ustrezne spremembe strategije upravljanja vodotokov in vlaganj v ohranjanje, kot tudi v zadrževanje in akumuliranje vodnih količin, v bližnji prihodnosti ne bo več mogoča.
Z ozirom na napovedi, ki predvidevajo zmanjševanje količin padavin in spremembo padavinskega režima, upad srednjih pretokov in višanje temperature vodotokov lahko upravičeno sklepamo, da bo, brez ustreznih ukrepov, ki bodo pripomogli k blaženju hidroloških ekstremov, težko zagotavljati razmere za življenjske združbe, kot jih poznamo, in bo močno vplivalo tudi na biotsko raznolikost.
Strokovnjaki s področja hidrotehnike, klimatologije, hidravlike in biologije, ki so se jim pridružili tudi sodelavci Inštituta za vode RS so opozorili, da postaja vloga vodnih zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe vse pomembnejša. Zadrževalniki predstavljajo najučinkovitejši način, s katerim lahko uravnavamo hidrološka nihanja in zmanjšujemo vsakoletno škodo zaradi sprememb režima odtoka.
Prisotni so posvet sklenili z mislijo, da bo politika nasprotovanja zadrževanju vode in gradnji pregrad le težko dala pozitivne rezultate tako za naravo, kot za človeka. Razum mora biti torej usmerjen v iskanje skupnih točk in usklajevanje med različnimi stališči. Konstruktivno sodelovanje različnih strani je ključ do učinkovitih rešitev za trajnostni razvoj.