Zavod za Ribištvo Slovenije je v sodelovanju z Inštitutom za vode Republike Slovenije preverjal ustreznost v Evropi razvitih metod vrednotenja ekološkega stanja alpskih jezer na podlagi rib za Slovenijo s stališča zahtev Vodne direktive (možni načini vzorčenja, uporabljene metrike, upoštevane obremenitve, določitev referenčnih razmer in mejnih vrednosti). Namen naloge je...
Bentoški nevretenčarji so eden od bioloških elementov kakovosti, na podlagi katerega vrednotimo vpliv hidromorfoloških sprememb. V okviru te naloge smo razvili metodologijo vrednotenja vpliva hidromorfološke spremenjenosti/splošne degradiranosti na podlagi bentoških nevretenčarjev za nekatere ekološke tipe rek hidroekoregije Dinaridi, za katere metodologija vrednotenja vpliva hidromorfološke spremenjenosti/splošne degradiranosti še ni bila razvita.
Cilj projekta je bil, da se za potok Hubelj v Ajdovščini v območju predvidenega odvzema tehnološke vode za podjetje Fructal d.o.o. določi pretok vode, ki ga je za zagotavljanje ustreznega habitatnega stanja ciljnih vrst kapelj in soška postrv treba ohranjati v potoku.
Zaradi cilja dolgoročne ohranitve populacije sulca na območju Slovenije na območju srednje Save so se izdelale strokovne podlage.
V ciljnem raziskovalnem projektu so se v enoletnem obdobju kemijsko in mikrobiološko analizirali vzorci školjk klapavic gojenih na školjčiščih in prosto rastočih na Slovenski obali. IZVRS je identificiral vire onesnaževanja in spremljal kemijske parametre morske vode.
V raziskavi je bila preverjena povezava med multiplimi obremenitvami in združbami bentoških nevretenčarjev v jezerih in zadrževalnikih Slovenije. Med obremenitve so bile zajete spremembe na prostorskih nivojih vzorčnega mesta, celotnega jezera in prispevnega območja. Na podlagi izsledkov smo prikazali potencialno rabo bentoških nevretenčarjev kot bioindikatorjev kadar moramo razločiti med vplivi...
V doktorski disertaciji smo preverjali povezanost hidromorfoloških spremenljivk različnih ravni na združbe bentoških nevretenčarjev v vodotokih Slovenije. V sklopu dela smo objavili tudi tri znanstvene članke. Ugotovitve dajejo dobro osnovo za bolj trajnostno ter stroškovno učinkovito upravljanje z ekosistemi tekočih voda.
V študiji smo preverili vpliv predvidene MHE na združbe vodnih organizmov, ki se preverjeno najbolje odzivajo na spremembe hidrološkega režima. Pripravili smo predlog pogojev za odvzem vode iz reke Radoljne, na podlagi katerih bodo lahko zagotovljene dinamične hidrološke razmere ter tako ohranjanje referenčnih razmer na izbranem odseku.
V okviru naloge smo pripravili predlog dopolnitev metodologij vrednotenja ekološkega stanja voda, objavljenih z Uredbo o stanju površinskih voda in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda leta 2009. Predlog dopolnitev smo pripravili za vse biološke elemente kakovosti ter kategorije voda v Sloveniji.
