Razvoj metodologije vrednotenja ekološkega stanja dinarskih vodotokov pod vplivom kraškega izvira na podlagi bentoških nevretenčarjev po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost
Odseki vodotokov hidroekoregije Dinaridi (Bloščica, Krupa, Prečna)
V skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/EC) so države članice Evropske unije zavezane sprejeti nov pristop v vrednotenju stanja površinskih voda. Nov pristop – vrednotenje ekološkega stanja – vključuje upoštevanje bioloških elementov kakovosti ter hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, ki podpirajo biološke elemente. Biološki elementi kakovosti so osnova vrednotenja ekološkega stanja, in predstavljajo združbe vodnih organizmov (npr. fitobentos, bentoški nevretenčarji, ribe). Vse države članice Evropske unije morajo pripraviti metodologije vrednotenja v skladu z definicijo ekološkega stanja, ki bodo primerne za vrednotenje vpliva različnih antropogenih obremenitev (obremenitev z organskimi snovmi, bogatenje s hranili, hidromorfološke spremembe, idr.) na podlagi različnih bioloških elementov.
Bentoški nevretenčarji so eden od bioloških elementov kakovosti, na podlagi katerega vrednotimo vpliv hidromorfoloških sprememb. Razvoj metodologij za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti rek na podlagi bentoških se je v Sloveniji začelo leta 2006 in se še razvija. Vzajemno so bili razviti tudi indeksi za vrednotenje hidromorfoloških značilnosti in hidromorfološke spremenjenosti rek (indeksi sistema SIHM). Za nekatere ekološke tipe rek v Sloveniji metodologija vrednotenja vpliva hidromorfološke spremenjenosti rek na podlagi bentoških nevretenčarjev še vedno ni razvita, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti in sestavi združb bentoških nevretenčarjev ter podatkov o hidromorfoloških značilnostih in hidromorfološki spremenjenosti po sistemu SIHM.
V okviru te naloge smo izvedli dodatne popise hidromorfoloških značilnosti vzorčnih odsekov rek po sistemu SIHM z namenom pridobitve večjega števila podatkov na nekaterih tipih rek hidroekoregije Dinaridi ter pridobili podatke o številčnosti in vrstnem sestavu dodatnih vzorcev bentoških nevretenčarjev na nekaterih tipih rek hidroekoregije Dinaridi. Na podlagi združenih podatkov smo razvili metodologijo vrednotenja vpliva hidromorfološke spremenjenosti/splošne degradiranosti za devet ekoloških tipov rek v hidroekoregiji Dinaridi, določili referenčne vrednosti multimetrijskih indeksov za obravnavane ekološke tipe rek ter določili mejne vrednosti za 5 razredov ekološkega stanja.
Odseki vodotokov hidroekoregije Dinaridi s prisotnimi organizmi (Obrh, Težka voda)
O projektu
Naročnik
Ministrstvo za okolje in prostor
Nosilec projekta
izr. prof. dr. Gorazd Urbanič
Sodelavci
dr. Vesna Petkovska
dr. Rebeka Šiling
Miha Knehtl
Trajanje projekta
2016
OSTALE DOMAČE REFERENCE
Razvoj sistema za oceno stroškov izvajanja ukrepov za varstvo morskega okolja na državni ravni (V1-2368)
Glavni cilj projekta je priprava predloga metodologije, ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda ter finančno politiko na področju morskega okolja na državni ravni. Trajanje projekta od 1. 12. 2023 – 31. 5. 2025.
Strokovne podlage za določitev prioritet RS na področju okolja in učinkovite rabe virov iz programa LIFE
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.