Monitoring na koncesijskem območju reke Soče

23_2

Prosto tekoči odseki na koncesijskem območju reke Soče (pod pregado Podselo, Ajba in Solkan)

Monitoring stanja tekočih voda v Sloveniji služi za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Osnovni principi monitoringa so določeni z Vodno direktivo, ki za vse države članice Evropske unije postavlja enotne principe za spremljanje in ocenjevanje stanja voda. V Sloveniji področje monitoringa stanja površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu površinskih voda, monitoringa stanja podzemnih voda pa Pravilnik o monitoringu podzemnih voda. Spremljanje kakovosti voda na območjih s posebnimi zahtevami je določeno še z nekaterimi dodatnimi predpisi. Z monitoringom stanja voda se spremlja spremembe stanja voda na podlagi bioloških elementov kakovosti in hidromorfoloških ter fizikalno-kemijskih parametrov, ki so lahko posledica spreminjanja naravnih razmer (npr. klimatske spremembe) ali pa delovanja človeka (npr. obratovanje hidroelektrarn).

V okviru te naloge spremljamo vpliv obratovanja hidroelektrarn na reki Soči (na celotnem koncesijskem območju reke Soče od Tolmina do Solkana) na stanje voda. Po planu monitoringa letno ali v enkrat triletnem obdobju spremljamo hidrološke in fizikalno-kemijske parametre ter ekološko stanje na podlagi fitobentosa, bentoških nevretenčarjev in rib.

23_3

Odseki na koncesijskem območju reke Soče v območju zadrževanja vode (Ajba, Kanalski vrh, Solkan)

O projektu

Naročnik projekta

Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.

Nosilec projekta

izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

Sodelavci

dr. Vesna Petkovska

dr. Rebeka Šiling

mag. Luka Javornik

Miha Knehtl

dr. Gorazd Kosi

dr. Tina Eleršek

mag. Karmen Stanič

mag. Jasna Koglot

dr. Samo Podgornik

Trajanje projekta

2015 – 2017

OSTALE DOMAČE REFERENCE

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.