ADRIATIC+ Izmenjava izkušenj s področja upravljanja morskega in obalnega okolja na Jadranu

PROJEKT

Projekt »Adriatic+: Izmenjava izkušenj s področja upravljanja morskega in obalnega okolja na Jadranu« je financiran v okviru programa IPA Adriatic CBC za obdobje 2007-2013 – ciljni sklic EUSAIR in se nanaša na prednostne naloge 2. sklopa: »naravni in kulturni viri in preprečevanje tveganja«, natančneje na Ukrep 2.1 Varstvo in izboljšanje morskega in obalnega okolja.

Projekt je prvi izmed projektov, ki v prakso implementirajo cilje akcijskega programa strategije EU za Jadransko-Jonsko regijo (EUSAIR) in združuje rezultate, znanja ter pozitivne izkušnje obstoječih IPA projektov vezanih na morsko okolje z namenom dolgoročnega izboljšanja kvalitete morskega in obmorskega življenjskega prostora.

Intenzivna izraba morskega in obmorskega prostora za transport in gradnjo ter razvoj dejavnosti kot so turizem, ribolov, ribogojstvo in šport se odraža na čedalje večjih vplivih, ki jih imajo posegi na obalne in morske ekosisteme. Iniciativa Evropske komisije za vzpostavitev okvira za integrirano upravljanje z obalo in pomorsko prostorsko načrtovanje izpostavlja pomen integriranega trajnostno naravnanega pristopa k upravljanju in načrtovanju izrabe morskega in obmorskega prostora in naravnih virov, ki temelji na upoštevanju zahtev in omejitev morskih in obmorskih ekosistemov. Stimulirano je vključevanje deležnikov morskega in obmorskega prostora ter čezmejno sodelovanje interesnih organizacij in sektorjev vezanih na morsko in obalno okolje ter spodbujana trajnostna modra gospodarska rast z upoštevanjem koncepta ekosistemskih storitev. Okvir nudi podlago za uravnoteženje odločitev in uskladitev sektorskih interesov deležnikov morskega in obalnega prostora. Projekt se usmerja na analizo konfliktov med tradicionalnimi dejavnostmi (med katerimi so ladijski promet, pridobivanje nafte in ribolov) in razvijajočimi se dejavnostmi (kot so turizem, rekreacija, ribogojstvo in zlasti, offshore obnovljivi viri energije), kot tudi konfliktov le-teh s težnjami po varovanju morskega okolja (vključevanje zaščitnih območij  poleg že obstoječih morskih in obalnih območij Natura 2000) z namenom krepitve institucionalne zmogljivosti za ohranjanje in upravljanje teritorialnih virov in za preprečevanje tveganja in ublažitev nesreč s pomočjo teritorialnega/makro regionalnega sodelovanja.

Projekt Adriatic+ je strateškega pomena za krepitev zmogljivosti Jadranske makro regije pri doseganju enega izmed glavnih ciljev Jadransko Jonske strategije – to je skladnega in učinkovitega trajnostnega razvoja morskega in obalnega okolja ter posledično zagotovitev pametne, trajnostne gospodarske rasti obalnih skupnosti.

Glavni cilj projekta je krepitev institucionalne zmogljivosti za ohranjanje in upravljanje (morskih) vodnih virov ter za preprečevanje tveganja in zmanjševanje obsega posledic nesreč s pomočjo makro regijskega sodelovanja.

Končni in ob enem glavni cilj projekta je izdelava študije izvedljivosti vzpostavitve sistema za podporo odločanju pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje groženj morski in obalni biotski raznovrstnosti. Zahvaljujoč izmenjavi znanj, rezultatov in ugotovitev pridobljenih v predhodno izvedenih IPA projektih, bo projekt prispeval k vzpostavitvi znanstvene in tehnične mreže strokovnih organizacij in posameznih strokovnjakov, ki delujejo na področju Jadranskega prostora in s svojo dejavnostjo prispevajo k izboljšanju razmer ter vzpodbudil povezavo s sorodnimi skupinami (mrežami) in projekti katerih stična točka je Sredozemsko morje.

Projekt Adriatic + črpa znanje pridobljeno na treh navadnih IPA projektih (NETCET, SHAPE, HAZADR) in gradi na rezultatih in ugotovitvah dveh strateških IPA projektov (BALMAS, DEFISHGEAR). V izvedbo projekta je vključenih devet partnerjev iz štirih držav Jadranskega prostora (Italija, Slovenija, Hrvaška in Črna Gora), ki poleg priprave študije izvedljivosti sistema za pomoč pri odločanju, z organizacijo različnih izobraževalnih aktivnosti promovirajo izkušnje in znanja pridobljena v sklopu prej omenjenih projektov ter s tem spodbujajo dosledno in sistematično načrtovanje izrabe morskega in obmorskega prostora in tako prispevajo k doseganju ciljev EUSAIR opredeljenih v stebrih 1,3 in 4.

PROCES KAPITAILZACIJE ZNANJ, REZULTATOV IN IZUŠENJ

Adriatic + sintetizira podatke in rezultate, dosežene v petih tekočih oziroma zaključenih projektih IPA Adriatic CBC: NETCET, SHAPE, HAZADR, DEFISHGEAR in BALMAS katerih skupna točka je Jadransko morje in različni vidiki, vprašanja ter problematike evidentirane oziroma izpostavljene v sklopu omenjenih projektov, ki se nanašajo na morski ekosistem – tako favno in floro, kot na človeka in njegov vpliv nanj.

 

V sklopu projekta NETCET (Mreža za zaščito kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu) so bili razvite strategije za zaščito in ohranitev kitov, delfinov in morskih želv (C&ST) v Jadranu s pomočjo regionalnega sodelovanja. Projekt NETCET v Adriatic+ prispeva:

1. Strategijo za varstvo kitov, delfinov in morskih želv;
2. Nacionalne akcijske načrte za varstvo in ohranitev populacije kitov, delfinov in morskih želv v Italiji, Sloveniji, Črni gori in na Hrvaškem;
3. Podatkovne baze s podatki vezanimi na varstvo in ohranjanje populacij morskih želv, kitov in delfinov;
4. Model za razvoj mreže obmorskih mest.

http://netcet.eu/

 

Projekt SHAPE (Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obal Jadrana) je bil usmerjen v razvoj sistema za medsektorsko upravljanje na več ravneh, ki temelji na celostnem pristopu in integriranem upravljanju naravnih virov, preprečevanju tveganj in reševanju spornih vprašanj in konfliktov med deležniki in uporabniki jadranske obale in morja.

Ključni rezultati in prispevki projekta SHAPe so:

1. Eksperimentalni GIS pomorski in obmorski atlas jadranske regije (Jadranski Atlas) za zbiranje, shranjevanje, vizualizacijo in upravljanje podatkov, ki so potrebni za implementacijo protokola o celovitem upravljanju obalnih območij (ICZM) in vpeljavo politik pomorskega prostorskega načrtovanja (PPN). Sistem predstavlja podporo procesu odločanja, ki ima za cilj usklajenost informacij na ravni povodja;
2. Skupna metodologija za načrtovanje pomorskega prostora;
3. Analitična poročila o pravnih vidikih, obstoječih praksah in politikah načrtovanja morskega prostora prisotnih na območju Jadranskega območja.

http://www.shape-ipaproject.eu/

 

Projekt HAZADR (Krepitev skupne reakcijske sposobnosti za boj proti onesnaženju morja z nafto, strupenimi in nevarnimi snovmi v Jadranskem morju) prispeva ukrepe za uskladitev nacionalnih, regionalnih in državnih načrtov zaščite in reševanja v primeru izlitij nafte, nevarnih in strupenih snovi v Jadranskih državah, z namenom okrepitve skupne reakcijske sposobnosti. V projektu Adriatic + so uporabljeni rezultati omenjenega projekta, ki obsegajo karte ranljivosti za celotno območje Jadranskega morja in jih je mogoče razvrstiti v pet kategorij: tip obale, biološki viri, zaščitena območja, gospodarsko ribištvo in človekova raba.

 

http://www.hazadr.eu/

 

V sklopu projekta DeFishGear (Sistem ravnanja z odpadno ribiško opremo v Jadranski regiji) je bila pripravljena strategija za zmanjšanje onesnaževanja morja in priobalnega pasu Jadranskga morja z ostanki zapuščene ali izgubljene ribiške opreme in orodij. V projekt so bile vključene različne zainteresirane strani (ribiška industrija, raziskovalci, oblikovalci politik, nevladne organizacije in industrija recikliranja odpadnih snovi). V projektu Adriatic + bo kapitalizirano naslednje:

• Geografski informacijski sistem morskih odpadkov (GIS);
• Mreža deležnikov kot model za krepitev skupnega upravljanja z morskimi odpadki na nivoju makro regije.

http://defishgear.net/

 

Cilj projekta BALMAS (upravljanje z balastnimi vodami za zaščito Jadranskega morja) je vzpostaviti skupnega sistema čezmejnega upravljanja z balastnimi vodami (Ballast Water Management) v skladu s konvencijo o upravljanju z balastnimi vodami. Sistem naj bi jadranske raziskovalne institucije, strokovnjake in nacionalne pristojne organe povezal v sistem z namenom, da bi prepreči oziroma omeji neželeno tveganja za okolje in ljudi, ki ga predstavlja prenos škodljivih vodnih organizmov in patogenov (HAOP) preko izpustov ladijskih balastnih voda in sedimentov. Končni cilj projekta je priprava strateških dokumentov in predlog njihovega formalnega sprejetja s strani jadranskih držav, kar bi pomenilo implementacijo razvitega regionalnega sistema upravljanja z balastnimi vodami. Prispevani rezultati:

• Podatki o gibanju plovil v Jadranskem morju;
• Podatki o izpustih balastne vode v 12 jadranskih pristaniščih;
• Ozaveščanje o nevarnostih balastnih voda in pomenu upravljanja z njimi ter predstavitev razvitega regionalnega sistema upravljanja.

http://www.balmas.eu/