Metodologija vrednotenja ekološkega potenciala zadrževalnikov na podlagi fitoplanktona in bentoških nevretenčarjev; določitev maksimalnega ekološkega potenciala

Določitev maksimalnega ekološkega potenciala zadrževalnikov

 

Vodna telesa, katerih značilnosti so znatno spremenjene zaradi fizičnih sprememb, ki jih je povzročilo človekovo delovanje, imenujemo močno preoblikovana in umetna vodna telesa. Za močno preoblikovana vodna telesa in umetna vodna telesa se vrednoti ekološki potencial. Vse države članice Evropske zveze morajo vrednotiti ekološki potencial z upoštevanjem izhodiščnih značilnosti, ki so posledica naravnih značilnosti, rabe vode (spremenjene hidromorfološke značilnosti) ter prepoznanih omilitvenih ukrepov. Metodologije vrednotenja ekološkega potenciala morajo biti primerne za vrednotenje vpliva različnih antropogenih obremenitev na podlagi relevantnih bioloških elementov. Za razvoj metodologije vrednotenja ekološkega potenciala zadrževalnikov (meje med razredi potenciala) na podlagi fitoplanktona in bentoških nevretenčarjev moramo najprej določiti izhodiščne razmere in za tip značilni maksimalni ekološki potencial, ki ustreza zelo dobremu stanju pri vrednotenju ekološkega stanja. Ključno za določitev za tip značilnega maksimalnega ekološkega potenciala je določitev izhodiščnih hidromorfoloških značilnosti, ki odražajo rabo voda pri izvedenih omilitvenih ukrepih in posledično določajo tudi izhodiščne trofične razmere.

O projektu

Naročnik

Ministrstvo za okolje in prostor

Nosilec projekta

izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

Sodelavci

dr. Rebeka Šiling

Miha Knehtl

dr. Vesna Petkovska

Trajanje projekta

2016

OSTALE DOMAČE REFERENCE

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.