Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in ugotavljanje vpliva antropogenih obremenitev na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije

Z raziskavo želimo preveriti, ali lahko v sistemu SIHM, podatke o hidromorfoloških značilnostih velikih rek pridobljene s terenskim popisom, nadomestimo s podatki pridobljenimi z daljinskim zaznavanjem, ne da bi pri tem izgubili kakovost pridobljene informacije o hidromorfološki kakovosti oz. spremenjenosti. Natančneje, ugotoviti želimo, ali bodo rezultati indeksov sistema SIHM (indeksa kakovosti rečnih habitatov (RHQ), indeksa spremenjenosti rečnih habitatov (RHM), indeksa hidromorfološke kakovosti in spremenjenosti (HQM) in indeksa hidromorfološke spremenjenosti (HMM), izračunani na podlagi podatkov pridobljenih z vsako od obeh metod, primerljivi. Z raziskavo želimo ugotoviti in primerjati vplive izbranih antropogenih dejavnikov – obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) in naravnih dejavnikov različnih prostorskih ravni na združbo bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije. Primerjati želimo tudi odziv strukturnih in funkcionalnih indikatorjev združb bentoških nevretenčarjev in rib ter določiti primernost indikatorjev za vrednotenje vpliva obremenitev. Zaradi velike spremenjenosti velikih rek so raziskave vpliva posameznih obremenitev redke, prav tako pa ni raziskav, kjer bi na velikih rekah primerjali odzive različnih skupin organizmov. Zaradi specifike delovanja velikih rek so ugotovitve iz manjših vodotokov verjetno vsaj delno neustrezne. Posamezne združbe taksonov zaradi njihovega specifičnega odziva na okoljske dejavnike, ne odražajo odziva celotne združbe na obremenitve in zato niso zadostni pokazatelj kakovosti strukture in delovanja ekosistema kot celote. S poznavanjem odziva različnih združb taksonov na iste obremenitve, zmanjšamo verjetnost, da vpliva obremenitve, ki v ekosistemu obstaja, ne bi ugotovili. Predvidevamo, da bodo naši rezultati v mednarodnem merilu doprinesli k razumevanju vpliva obremenitev na združbe BN in rib v velikih rekah ter da bo ta doprinos prispeval k pripravi učinkovitejših ukrepov za trajnostno upravljanje velikih rek.