Morski odpadki (Deskriptor 10)

Morski odpadki (Deskriptor 10)

Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega (človekovega) izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Če jih ne odstranimo, tam tudi ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali se nahajajo odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, izvirajo pa tako iz aktivnosti na kopnem (poselitev, turizem, industrija) kot na morju (ribištvo, marikultura, pomorski promet).

Slika 11‑1: a – Cigaretni ogorki s slovenske obale (foto: Mljač B., 2009); b – Plavajoči odpadek (foto: Ljubec B., 2011); c – Mikroplastika iz Koprskega zaliva (foto: Palatinus A., 2011); d – fotografija mladiča albatrosa iz serije fotografij »Midway: Message from the Gyre« (foto: Chris Jordan).

Na IzVRS odpadke v morju obravnavamo v sklopu priprav vsebin za morsko direktivo, z njimi pa se srečujemo tudi preko drugih projektov. Sodelujemo pri pripravi vsebin za projekt MARLISCO, uspešno pa sodelujemo tudi z Univerzo v Novi Gorici, kjer s študenti skupaj vzorčimo in pregledujemo vzorce za prisotnost mikroplastike na vodni površini. Študentje so v namen ozaveščanja javnosti pripravili tudi spletno stran o svojem delu in mikroplastiki (www.marinedebris.eu in Facebook profil Mikroplastika).

Zakaj je pomembno obravnavati morske odpadke?

Odpadki negativno vplivajo na morske organizme zaradi več dejavnikov:

1. zapletanje morskih živali v odpadke (poškodbe, zadušitev, nezmožnost gibanja),
2. hranjenje morskih živali z odpadki (izstradanje, notranje poškodbe),;
3. prenos tujerodnih vrst;
4. prenos toksičnih snovi (npr. obstojna organska onesnaževala) z odpadki po prehranjevalni verigi;
5. poškodbe morskih habitatov (npr.: odpadki na morskem dnu preprečijo dostop svetlobe do bentoških organizmov, izmenjavo plinov, povzročijo fizične poškodbe na organizmih).

Kateri so glavni viri morskih odpadkov?

Odpadki pridejo v morsko okolje zaradi človekovih dejavnosti in nepravilnega ravnanja z odpadki. Glavni vir odpadkov v morju so poselitev (vnos preko odpadnih voda, kanalizacijskih sistemov, smetenje v obalnih mestih, črna odlagališča, nepravilno urejena odlagališča odpadkov), turizem (smetenje na plažah), ribištvo in marikultura (izgubljena ali zavržena ribiška oprema in oprema za gojenje školjk), pomorski promet (nelegalno odmetavanje odpadkov s plovil) ter ostalo (odpadki, ki do morja pridejo z rekami iz notranjosti).

Cilji

Na področju onesnaženosti morskega okolja s trdnimi odpadki smo si zastavili cilje, katere moramo doseči do leta 2020. Glede na izhodiščno leto 2012 želimo zmanjšati količine odpadkov opaženih na obali. To bomo dosegli z naborom ukrepov za boljše upravljanje z odpadki v regiji pri virih onesnaženja. Količine mikroplastike se ne smejo povečevati v enakem obdobju. Glede na to, da smo v procesu določanja izvora mikroplastike v morju si želimo količine mikroplastike ohranjati na sedanji ravni z ukrepi na področju večjih odpadkov.

1. Operativni cilji pa vsebujejo razvoj kriterijev in kazalnikov, ki bodo ustrezno vključevali vplive morskih odpadkov in njihovih razgradnih produktov (predvsem plastike) na morski ekosistem in na zdravje ljudi.
2. Potrebno je tudi preveriti količine in trende za odpadke na morskem dnu in na morski gladini ter preverit njihovo relevantnost glede vplivov na morski ekosistem.