Mikroplastika: nevidni sovražnik okolja?
Na Inštitutu za vode RS smo največ raziskav o mikroplastiki v vodi opravili na morju. Rezultati raziskav kažejo, da je Jadransko morje med bolj obremenjenimi. V okviru projekta DeFishGear, v katerem s 16 partnerji iz 7 držav sodelujemo na Inštitutu za vode, so ribiči v 14 mesecih ob ulovu iz morja v mreže zbrali skoraj eno tono odpadkov (večji kosov odpadkov ujeti v mreže in odpadne mreže – slednjih je bilo približno 30 odstotkov). Večji kosi razpadajo na manjše delce tudi po več 100 let. Vsak od nas lahko prispeva k zmanjšanju vnosa mikroplastike v vode: s pravilnim ločevanjem odpadkov, z izborom ne-sintetičnih oblačil (ko je to mogoče) in izborom kozmetike brez mikroplastike.
Laboratorij Inštituta za vode RS je do sedaj sodeloval tudi pri raziskavah na Donavi, Renu, rekah Dal in Pad. Med analiziranim rekami ima največji vnos mikroplastike v morje reka Pad – kar 360 ton na leto. Med največjimi viri mikroplastike so preko rek komunalne čistilne naprave – torej vsak izmed nas. Pri razpadanju (mikro)plastike se sprožajo toksične snovi, ki so že opredeljene kot rakotvorne snovi in hormonski motilci. Mikroplastika v morje prihaja v 70 odstotkih s kopnega. Med kopenskimi viri so turizem in rekreacija, industrija, urbanizacija, reke in kanalizacijski izpusti. Med morskimi viri plastičnih odpadkov so pomorski promet, ribištvo, marikultura.
Koncentracije v slovenskem morju so bile zelo različne in so se gibale med 150.000 pa vse do več kot 3.000.000 delcev na kvadratni kilometer. Na rezultate močno vplivajo vremenske razmere v času vzorčenja. Vsebnosti mikroplastike v Jadranskem morju so primerljive z visoko onesnaženostjo severozahodnega dela Tihega oceana. Strokovnjaki Inštituta za vode RS so sodelovali tudi pri analiziranju tokov v Jadranu – preko posebnega modela so našli območja z večjo gostoto odpadkov (‘otokov odpadkov’). Analize so pokazale vsebnost mikroplastike tudi v prebavilih rib, za analize mesa rib bo sledila naslednja generacija raziskav še manjših delcev – nanoplastike.
Inštitut za vode RS ima v celoti opremljen laboratorij za izvajanje analiz mikroplastike – od vzorčenja, analize vzorcev pa vse do analize kemijske sestave delcev. V okviru projekta DeFishGear so razvili metodologije vzorčenja na vodni površini, v sedimentih in tudi v organizmih.
Projekt DeFishGear je financiran s strani programa IPA Adriatic, celotna vrednost projekta je več kot 5 milijonov EUR. V projektu Inštitut za vode RS sodeluje s 16 partnerskimi organizacijami iz sedmih držav – projekt koordinira vodilni partner iz Slovenije: Kemijski inštitut.