Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive (2007/60/ES)
Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju Direktiva) naj bi z uvedbo načela preventivnega delovanja pri obvladovanju poplavnih tveganj namesto dosedanjega koncepta zagotavljanja izbrane stopnje varnosti, občutno izboljšala stanje na tem področju. Usmerjena je v preprečitev gradenj na obstoječih območjih nevarnosti, zaščito obstoječih območij poplavljanja in pripravljenost na poplavne dogodke. Direktiva zavezuje k zmanjševanju ogroženosti (za razliko od dosedanjega vzorca zagotavljanja varnosti) predvsem s pomočjo negradbenih ukrepov obveščanja in ozaveščanja, prostorskega načrtovanja, pravočasnega alarmiranja, zaščite in reševanja ter zavarovalništva, kakor tudi gradbenih ukrepov in standardov gradnje na poplavnih območjih.
Namen naloge je preveriti metodo določanja stopnje ranljivosti (škodnega potenciala) na območju poplavne nevarnosti za uporabo pri določitvi stopnje poplavne ogroženosti. Direktiva navaja, da je za zmanjšanje negativnih vplivov poplav potrebno zagotoviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Omenjeni načrti morajo biti usmerjeni v preprečevanje, varstvo in pripravljenost, upoštevati morajo ohranjanje obstoječih poplavnih območij ter upoštevati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škode na zdravju ljudi, okolju, kulturni dediščini in gospodarski dejavnosti. Direktiva nadalje navaja, da se za predhodno izkazana območja pomembne poplavne ogroženosti do 22. decembra 2013 pripravijo karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti. Po slovenski zakonodaji je karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti potrebno izdelati skladno s Pravilnikom, ki določa tudi način priprave omenjenih kart in opredeljuje merila za razvrščanje poplavne ogroženosti v razrede poplavne ogroženosti (razred velike, srednje in majhne poplavne ogroženosti). Omenjeni podzakonski akt torej zagotavlja uporabo enotne metodologije za pripravo kart poplavne nevarnosti in ogroženosti.
Analiza ranljivosti je predpisana v Pravilniku (14. člen) in se izdela za potrebe ocene ogroženosti posameznih elementov ogroženosti ali skupin elementov ogroženosti (število prebivalcev, vrsta gospodarske dejavnosti, viri onesnaženj in območja s posebnimi zahtevami, kulturna dediščina). Lahko pa analiza ranljivosti, kadar je to potrebno, zaradi načrtovanja ukrepov ali drugih pomembnih dejavnosti v zvezi s poplavno ogroženostjo, obsega tudi podrobnejšo analizo rabe prostora in oceno možnih škodnih posledic (posredna in neposredna škoda).
Na podlagi analize ranljivosti se elementi ogroženosti razvrščajo v štiri razrede ranljivosti (razred velike, srednje, majhne in zelo majhne ranljivosti). Razred ranljivosti se določa na podlagi meril, ki razvrščajo elemente ogroženosti v skupine po velikosti in pomembnosti možnih škodnih posledic. Razred poplavne ogroženosti se skladno s Pravilnikom določa na podlagi meril za razvrščanje poplavne ogroženosti (Priloga V) in je odvisen od razreda nevarnosti in razreda ranljivosti elementov ogroženosti.
V nalogi smo merila za določitev razredov ranljivosti glede na razpoložljivost podatkov nekoliko spremenili oz. dopolnili, kar je skladno z drugim odstavkom 14. člena Pravilnika. Merila smo dopolnili, ker smatramo, da le ta odražajo realnejšo oceno stopnje ranljivosti škodnega potenciala. Za opis škodnega potenciala smo uporabili podatke o elementih ogroženosti, ki so bili uporabljeni pri predhodni oceni poplavne ogroženosti (IzVRS, 2012).
Vsebina naloge torej obsega pripravo postopka in opis metode določanja stopnje ranljivosti za namen določitve stopnje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav.
V nalogi je bila na testnem območju pomembnega vpliva poplav (OPVP) Ljubljana-jug obravnavana metoda določanja ranljivosti in način prikaza poplavne ogroženosti skladno s Pravilnikom. Na konkretnem primeru je bil preverjen in opisan postopek določevanja ranljivosti in podane ugotovitve kot usmeritev pri nadaljnjih nalogah v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti.
Ključne besede
O projektu
PROJEKTNA KNJIŽICA
Fotogalerija
OSTALE DOMAČE REFERENCE
Razvoj sistema za oceno stroškov izvajanja ukrepov za varstvo morskega okolja na državni ravni (V1-2368)
Glavni cilj projekta je priprava predloga metodologije, ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda ter finančno politiko na področju morskega okolja na državni ravni. Trajanje projekta od 1. 12. 2023 – 31. 5. 2025.
Strokovne podlage za določitev prioritet RS na področju okolja in učinkovite rabe virov iz programa LIFE
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.