Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega (človekovega) izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Če jih ne odstranimo, tam tudi ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali se nahajajo odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, izvirajo pa tako iz aktivnosti na kopnem (poselitev, turizem, industrija) kot na morju (ribištvo, marikultura, pomorski promet).
Poročilo o prevladujočih obremenitvah in vplivih vsebuje opis dejavnosti ljudi v obalnem območju in na morju ter neposredne in posredne obremenitve in vplive, ki jih te dejavnosti povzročajo. Različne dejavnosti lahko povzročajo fizične izgube habitatov vključno s fizičnimi poškodbami morskega dna, obremenitve okolja s hrupom in z odpadki, onesnaževanje z nevarnimi snovmi in s hranili ter biološke obremenitve. Na spodnji sliki je prikazana povezava med deskriptorji in elementi, obravnavanimi v poglavju za opis obremenitev in vplivov.
Analiza bistvenih lastnosti in značilnosti okolja zadevnih voda temelji na okvirnem seznamu elementov, ki zajema fizikalno-kemijske lastnosti, tipe habitatov, biološke lastnosti in hidromorfologijo. Prva analiza opisuje izhodiščno stanje morskega okolja in služi kot predlog za izbor vrste značilnosti, ki najbolje opisujejo dobro stanje morskega okolja. V dogovoru z drugimi državami na Jadranu in v Sredozemlju bodo na osnovi tega predloga izbrane značilnosti, za katere bo vzpostavljen redni monitoring.
Izraba morskega prostora v Republiki Sloveniji je intenzivna in izredno raznolika. Ljudje z izvajanjem dejavnosti na morju in kopnem vplivamo na stanje morskega okolja. Pri tem se moramo zavedati, da je zdravo in čisto morsko okolje osnovni pogoj za opravljanje različnih dejavnosti, in kot tako prinaša slovenskemu gospodarstvu in družbi določene koristi.
Na Sektorju za morje pripravljamo strokovne podlage za Načrt upravljanja morskega okolja (NUMO) v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) za naročnika Ministrstvo za okolje in prostor. IzVRS ima pri pripravi strokovnih podlag vlogo koordinatorja (usklajevalca aktivnosti in vsebin), pripravljavca posameznih strokovnih vsebin, in oblikovalca podatkovnih slojev za poročanje Komisiji.