Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Na Inštitutu za vode oblikujemo praktične rešitve upravljanja voda za javne institucije in gospodarske družbe.
Rešitve zagotavljajo dolgoročno dobro stanje voda in temeljijo na raziskavah.
Danes dopoldne je v Kajakaškem centru Tacen v okviru spremljevalnega programa svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah potekal osveščevalni dogodek za otroke, ki ga je izvedel Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS). Na delavnice je bilo prijavljenih več kot 140 otrok iz ljubljanskih osnovnih šol.
Na mednarodni dan Zemlje je v Ljubljani potekala slovesna podelitev plaket Marka Vincenca Lipolda, s katerimi Geološki zavod Slovenije (GeoZS) nagrajuje pomembne znanstvenoraziskovalne, razvojne in strokovne dosežke na področju geologije.
Kako zmanjšati odpadke v eni najbolj prepoznavnih slovenskih rek, kjer se prepletajo naravovarstvo, turizem, ribištvo in lokalno gospodarstvo? Odgovore smo iskali na razpravi z naslovom Ukrepi za zmanjševanje odpadkov v dolini Soče, ki je včeraj, 22. aprila 2026 potekala v Tolminu v okviru Festivala Soške postrvi.
Vode ne poznajo meja. Na Inštitutu za vode zato sodelujemo s prenašanjem znanja v mnogih čezmejnih projektih.
Pogosto sodelujemo tudi z institucijami drugih evropskih držav.
Projekt TETHYS4ADRION obravnava pereča vprašanja podnebnih sprememb in onesnaževanja s plastičnimi odpadki, pri čemer se osredotoča na reke kot transportne poti, ki povezujejo kopenske vire odpadkov z morskimi okolji, zlasti v jadransko-jonski regiji. Jadransko-jonsko morje se sooča z antropogenimi pritiski s strani urbanizacije, turizma, kmetijstva in industrije, zato je zelo...
V projektu DanubeSediment se je prvič vzpostavilo transnacionalno sodelovanje inštitucij vzdolž povodja Donave, z namenom celostnega upravljanja s plavinami v povodju Donave. V projektu so se zbrali podatki o metodah in rezultatih spremljanja stanja transporta plavin vzdolž povodja Donave ter pripravile so se Smernice za upravljanje s plavinami in Priročnik...
Konzorcij projekta AQUATIC PLASTIC sestavlja 13 projektnih in 19 pridruženih partnerjev iz 10 držav, ki zastopajo različne interesne skupine, namenjene reševanju problematike onesnaženja s plastiko v povodju Donave. Konzorcij vključuje ministrstva, pristojna za zakonodajo, nevladne organizacije, ki aktivno sodelujejo pri dejavnostih na terenu, univerze, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami,...
Na Inštitutu za vode mnogo različnih učinkovitih rešitev upravljanja voda
za institucije in gospodarstvo.
Glavni cilj projekta je priprava predloga metodologije, ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda ter finančno politiko na področju morskega okolja na državni ravni. Trajanje projekta od 1. 12. 2023 – 31. 5. 2025.
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.
