Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Voda je skupno dobro in naravna vrednota najvišjega pomena. Kakovost našega življenja in zdravje sta neločljivo povezana z vodo. Zato moramo vodo in njene ekosisteme varovati pred delovanjem, ki lahko negativno vpliva nanjo.
VEČ O INŠTITUTU
Na Inštitutu za vode oblikujemo praktične rešitve upravljanja voda za javne institucije in gospodarske družbe.
Rešitve zagotavljajo dolgoročno dobro stanje voda in temeljijo na raziskavah.
Ljubljana, 23. 12. 2025 – Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS) je pridobil mednarodni certifikat ISO 9001, ki potrjuje vzpostavljen in učinkovit sistem vodenja kakovosti ter zavezanost inštituta k stalnemu izboljševanju procesov in strokovnega dela. Certifikat ISO 9001 je pomembno priznanje za IzVRS kot osrednjo strokovno institucijo na področju upravljanja voda v Sloveniji. Standard potrjuje,…
V okviru 2. konference Geo Slovenija, ki jo je organizirala Geodetska uprava RS, je bila podpisana Izjava o nameri za vzpostavitev Skupnosti Geo Slovenija, ki predstavlja pomemben korak k povezovanju deležnikov na področju prostorskih in okoljskih podatkov v Sloveniji.
Direktorica IzVRS, mag. Neža Kodre, je na mednarodni konferenci »Digitalne rešitve za upravljanje z vodami«, ki je potekala v Portorožu 5. in 6. novembra 2025, predstavila nov projekt razvoja digitalnega dvojčka vodnega okolja.
Vode ne poznajo meja. Na Inštitutu za vode zato sodelujemo s prenašanjem znanja v mnogih čezmejnih projektih.
Pogosto sodelujemo tudi z institucijami drugih evropskih držav.
Projekt TETHYS4ADRION obravnava pereča vprašanja podnebnih sprememb in onesnaževanja s plastičnimi odpadki, pri čemer se osredotoča na reke kot transportne poti, ki povezujejo kopenske vire odpadkov z morskimi okolji, zlasti v jadransko-jonski regiji. Jadransko-jonsko morje se sooča z antropogenimi pritiski s strani urbanizacije, turizma, kmetijstva in industrije, zato je zelo...
V projektu DanubeSediment se je prvič vzpostavilo transnacionalno sodelovanje inštitucij vzdolž povodja Donave, z namenom celostnega upravljanja s plavinami v povodju Donave. V projektu so se zbrali podatki o metodah in rezultatih spremljanja stanja transporta plavin vzdolž povodja Donave ter pripravile so se Smernice za upravljanje s plavinami in Priročnik...
Konzorcij projekta AQUATIC PLASTIC sestavlja 13 projektnih in 19 pridruženih partnerjev iz 10 držav, ki zastopajo različne interesne skupine, namenjene reševanju problematike onesnaženja s plastiko v povodju Donave. Konzorcij vključuje ministrstva, pristojna za zakonodajo, nevladne organizacije, ki aktivno sodelujejo pri dejavnostih na terenu, univerze, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami,...
Na Inštitutu za vode mnogo različnih učinkovitih rešitev upravljanja voda
za institucije in gospodarstvo.
Glavni cilj projekta je priprava predloga metodologije, ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda ter finančno politiko na področju morskega okolja na državni ravni. Trajanje projekta od 1. 12. 2023 – 31. 5. 2025.
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.
